Zgodovina pokopališča Dobrava sega v leto 1985 (prvi pokop na pokopališču Dobrava je bil izvršen 19.06. 1985.) Pokopališče sestavljajo oddelki, ki se ločijo glede na tipe grobov: enojni in družinski; vrstni; žarni; muslimanski in oddelek za anonimne pokope. Pokopališče Dobrava je bilo prvotno zasnovano kot zelena travnata površina z manjši spominskimi obeležji. V skladu s to zasnovo je bil pripravljen tudi odlok o pokopališkem redu. Ker je predvidena zasnova vendarle preveč izstopala iz tradicionalne zasnove tedanjih slovenskih pokopališč (t.j. z grobovi, kjer je možno zasaditi cvetje, posuti grob z okrasnim peskom, lubjem ali prekriti s kamnito ploščo), se je sčasoma dopustilo, da se lahko žarni grobovi prekrijejo z marmorno ali granitno ploščo, prav tako pa se je pri enojnih in družinskih grobovih dopustilo v pasu 30 cm zasaditi cvetje. Kljub delnemu krajinsko arhitekturnemu odmiku od prvotne zasnove, so posebnost dobravskega pokopališča še vedno tratni grobovi in s cipresami ločena grobna polja. Da bi pokopališče Dobrava imelo videz enotne urejenosti, je Pogrebno podjetje Maribor v celoti prevzelo rezanje cipres in to storitev izvaja konec meseca septembra in v mesecu oktobru. Zaradi napolnjenosti obstoječega prostora (t.j. okoli 4000 grobov), so v teku tudi dela širitve dobravskega pokopališča. V širitvi grobnih polj bo upoštevana krajinsko arhitekturna zasnova, ki opredeljuje, da je v razširitvi potrebno urediti manjša grobna polja, z bogato členjenim zelenjem kot nosilcem prostorskega reda.